Ples

Da je pehanje za srečo staro toliko kot človeštvo, ni nič novega. Niti to ne, da ljudje ubirajo najrazličnejša pota pri njenem iskanju. Maloštevilni so tisti srečneži, ki svojo fortuno sprejmejo v srce in lahko dolgo uživajo v njeni plemenitosti. Mnogim se namreč ›od višine zvrti‹ in v svojem nenadno vzniklem napuhu ne poznajo zavor. Eno od takih zgodb prinaša novela francoske predvojne pisateljice Irène Némirovsky (1903–1942) Ples, ki je pravkar izšla v knjižni zbirki Svila. Ta novela je kmalu po izidu doživela tolikšno popularnost, da je bil po njej že leta 1930 posnet film z istim naslovom (Le Bal/Der Ball). Govori o pariški družini judovskega bankirja Kampfa, ki mu sredi dvajsetih let 20. stoletja po dolgoletnem zagrizenem prizadevanju končno pade sekira v med in obogati. Selitev iz tesnega stanovanjca v razkošno meščansko hišo seveda ne zadošča, zato zakonca Kampf skleneta vsej vesoljni pariški prominenci razkazati svoje še čisto sveže, bleščeče perje. Kako drugače kot z organizacijo bahavo razkošnega plesa! Na ta veličastni družbeni dogodek povabita množico bogatašev, povzpetnikov in snobov – druščino, v katero bi bila z največjim veseljem rada končno sprejeta. Toda tu je še 14-, skoraj 15-letna hčerka Antoinette, ki prav tako komaj čaka, da vstopi v svet odraslosti in se bodo zanjo začeli puliti bogati snubci. Žal ji na pot stopi njena rodna nečimrna mati, ki začuti, da je zdaj najprej na vrsti ona sama, preden prepusti družabni ›oder‹ svoji hčeri. Slednja se v svoji najstniški kljubovalnosti vda hipnemu preblisku, zaradi katerega pa se nad družino nazadnje zgrne tornado, jo raztrga in posrka z njenih šele nedavno pogrnjenih pernic …